Manualne obravnave

Fizioterapija Pantar Barbara Ljubljana Šiška Manualna Terapija

Manualna terapija

Fizioterapevt opazuje in s tipanjem ugotavlja nepravilnosti v gibanju ( drsenju) prizadetih sklepov. Z nežnimi mobilizacijskim prijemi, ki so specifični za vsak posamezni sklep in hrbtenico, skuša vzpostaviti pravilno sklepno drsenje oz. gibanje. Obenem pa poteka tudi pridobivanje koordiniranega delovanja nevromišičnega sistema.
Naš gibalni sistem ( mišice s kitami, vezi in kosti) deluje po določenih zakonitostih. Skupaj z živčevjem in možgani deluje skladno kadar smo zdravi in ne čutimo bolečin. Poškodbe, bolezni, napačna ali prekomerna uporaba, degenerativne spremembe itd., privedejo do motenj delovanja teh sistemov in zgodi se, da ne moremo več opravljati določenih funkcij.
Terapevt se najprej pozanima o nastanku bolnikovih težav: kdaj in kako so nastale težave, koliko časa so prisotne, kdaj so bolj ali manj izrazite.

Nato sledi fizioterapevtski pregled, kjer terapevt:
⦁   opazuje in s tipanjem ugotavlja nepravilnosti v gibanju (drsenju) posameznih sklepov in hrbtenici;
⦁   išče slabosti ali zmanjšano zmožnost aktivnosti;
⦁   pregleda mišično moč in občutljivost na prenos dražljajev (senzibilnost);
⦁   pregleda delovanje živčevja in refleksno aktivnost;
⦁   z določenimi prijemi ugotavlja stabilnost oz. ohlapnost vezivnega aparata, itd.

Vse te informacije pomagajo terapevtu odkriti mesto težav, zna poiskati vzrok težav in zdraviti.

Maitland koncept

Izpostavlja specifičen proces fizioterapevtovega kliničnega razmišljanja: vedeti kdaj, zakaj in kako uporabiti tehniko ter kako jo prilagoditi bolnikovi individualni situaciji. Upoštevajoč biopsihosocialni model zdravja fizioterapevt postavi diagnozo in cilj obravnave usmeri v ponovno vzpostavitev funkcije.

Posebnost koncepta je v dopolnjevanju individualnega in specifičnega pristopa pri obravnavi bolnikove omejene ali izostale funkcije s terapevtovimi kliničnimi izkušnjami ter najnovejšimi znanstvenimi dognanji. Poleg mobilizacije in manipulacije perifernih sklepov ter hrbtenice, koncept vključuje tehnike nevrodinamike, obravnave mišičja, vaj za stabilizacijo in specifično prilagojene vaje, ki jih bolniki izvajajo doma.

Nevralna mobilizacija (mobilizacija živčevja)

Naš živčni sistem se deli na centralni in periferni, vendar po zgradbi in funkciji deluje kot neprekinjena povezava. Vsako gibanje telesa od njega zahteva prilagajanje, tako da se podaljša, drsi, se napne in stisne. Pri predklonu npr. se mora živčevje prilagoditi celo za 5 do 9 cm.

Kadar se zgodi, da nastane na njegovi poti ovira (hernia, ki pritisne na n. ishiadicus, odebelitev v zapestnem kanalu, ki pritiska na n.medianus, in podobno) se živec poškoduje in nastopijo bolečina, mravljinčenje, zmanjšan občutek ali celo izguba mišične moči, odvisno od trajanja in jakosti pritiska.

Terapevt ugotavlja prevodnost živca s testiranjem kožne občutljivosti, refleksno odzivnostjo in s testiranjem mišične moči. S točno določenimi testi za posamezni živec pa ugotovi, kakšna je razteznost živca oz. njegova mehanska občutljivost.
Pogosto se zgodi, da odstranimo vzrok bolnikove težave (npr. povečamo obseg gibljivosti predklona, ki je bila omejena zaradi blokade v ledvenem delu hrbtenice ali pa operativno sprostijo utesnitev živca v zapestnem kanalu..), vendar se živec zaradi dolgotrajne negibljivosti in utesnjenosti temu še ni uspel prilagoditi. Uporaba mobilizacije živčevja je v tem primeru primerna izbira.

Metoda Cyriax

Metoda je imenovana po angleškem ortopedu James Cyriax-u, ki je razvil natančno diagnostiko in terapijo tkiv gibalnega aparata.

Skupaj z uporabo drugih tehnik in novejših znanstvenih dognanj je lahko v pomoč pri odkrivanju prizadetega tkiva.
S točno določenim zaporedjem testiranja funkcije vseh tkiv v obolelem delu in z dobrim znanjem anatomije terapevt pride do vzroka bolnikovih težav. Poišče, katero tkivo (mišica, kita, vez…) povzroča težave in natančno tudi določi, kje v tem tkivu je težava. Sledi obravnava bolnika z mobilizacijo, s trakcijo, z globoko prečno masažo in v nekaterih primerih tudi z manipulacijo.

Metoda McKenzie

Zlasti uporabna metoda pri obravnavanju akutnih primerov bolečin v hrbtenici in ko začnemo bolečino obravnavati zelo kmalu po nastanku.

Gre za specifične vaje (pogosto le za eno vajo), ki jih mora izvajati bolnik sam. Terapevt jih na osnovi testiranja in zbranih informacij o zgodovini bolezni predpiše vsakemu posameznemu bolniku.

Terapevtova odločitev je odvisna od opisa bolnikovih življenjskih vzorcev, od odzivanja bolečine na testne gibe in od opazovanja sprememb gibljivosti v času testiranja. Bolnik se nauči opazovati in nadzorovati svojo bolečino, nauči se, kateri gibi so zanj nezaželeni in katero gibanje mu povzroča težave.

Primerna je tudi pri zdravljenju kroničnih bolečin v hrbtenici, ki se pogosto ponavljajo.

Mulligan koncept- mobilizacija z gibanjem

Uporablja se pri vseh vrstah težav v mišično skeletnem sistemu, kjer je prisotna bolečina in je omejen obseg giba.

Zaradi svoje izredno hitre učinkovitosti ta metoda preseneča, saj lahko uspešno zdravi težave, ki trajajo tudi več mesecev.

Po Mulligan konceptu težave v sklepnem gibanju izhajajo iz nepravilnega sklepnega drsenja. Ob gibanju dveh sklepnih površin lahko zaradi različnih vzrokov (poškodbe, ponavljajočega gibanja v prisiljenih položajih..) pride do manjših sprememb v optimalni poti gibanja, kar privede do bolečin in omejenega giba. Terapevt s svojo roko poišče drsenje sklepa, ki bolniku najbolj ustreza in je zanj neboleč. Medtem ko terapevt zadržuje položaj sklepa, bolnik izvaja aktiven gib v omejeno oz. prej bolečo smer. Večkrat lahko sklep podpremo s posebnimi obliži, ki pomagajo vzdrževati pravilno gibanje.
Že med terapijo je gibanje lažje in manj boleče. Bolnik dobi navodila in vaje, ki jih mora izvajati doma.