Ko se združijo klinične izkušnje z dokazi podprto prakso

Dobro klinično razmišljanje, z dokazi podprta praksa in upoštevanje lastnih izkušenj, ki jih fizioterapevti pridobivamo pri delu, so zanesljivo pogoj za uspešno fizioterapevtsko obravnavo. Vendar se zgodi, da kateremu pacientu ne moremo pomagati. Situacije, ko se fizioterapevti odločamo o tem kako in kdaj NE moremo pomagati, zahtevajo najvišjo stopnjo odgovornosti in strokovne kritičnosti.

Še zlasti v času, ko veljajo tržne zakonitosti tudi na področju zdravstva in se rehabilitacije lotevajo tudi za to neusposobljeni kadri.

Verjamem, da se je marsikatera od mojih kolegic/ov že soočila s podobno situacijo, kot jo bom predstavila. Verjamem pa tudi, da se o svojem delu vse premalo pogovarjamo in ga predstavljamo javnosti.

PREDSTAVITEV PRIMERA

Pred kratkim sem v ambulanto sprejela gospoda štiridesetih let z bolečino v sprednjem delu ramenskega sklepa, ki je nastala dan po padcu na smučanju pred 10 dnevi.

Anamneza

V mirovanju bolečin ni navajal, opisal je veliko omejitev pri opravljanju dnevnih aktivnosti, zaradi bolečin je prenehal s svojo redno rekreativno dejavnostjo ( tekom).

Dan po padcu se je bolečina močno povečala, kar je onemogočilo vsakršen aktivni gib. Z dnevi je bolečina postajala bolj zmerna, vendar je bila še vedno močno povezana z aktivnimi gibi.

Pri načrtovanju kliničnega pregleda upoštevam previdnostni ukrep: padec v anamnezi

Klinični pregled

Opazim rahlo oteklino v subakromialnem predelu, ki je tudi palpatorno občutljiva.

Aktivna gibljivost: fleksija 30 ° , B (bolečina) 7-8/10 VAS , kvaliteta giba- elevacija rame

abdukcija 30°, B 7-8/10 VAS, kvaliteta giba-elevacija rame

notranja rotacija - z dlanjo na križnico, B 2/10

zunanja rotacija v 0° abdukcije - 35° B 2/10

Pasivna gibljivost : nekoliko omejena in boleča fleksija , vsi ostali pasivni gibi popolni in neboleči

Akcesorni gibi : lokalna bolečina v anterolateralnem delu ramenskega sklepa pri anteroposteriornem akcesornem gibu z normalnim končnim občutkom

Specifičnost mišičnih testov bi bila zaradi močne bolečine pri aktivnih gibih zelo majhna, zato jih pri pregledovanju izključim. Ne najdem nobenih znakov ali simptomov, ki bi narekovali nevrološko preiskavo.

UZ izvid ramenskega sklepa, ki ga je opravil nekaj dni po poškodbi, opiše tekočino ob dolgi glavi m.biceps in subakromialni bursitis, kite rotatorne manšete so nepoškodovane.

Pri postavljanju fizioterapevtske diagnoze/hipoteze me vodijo sledeča dejstva:

- mehanizem poškodbe ( padec na ramo)

- prevelika diskrepanca med simptomi pri pasivni in aktivni gibljivosti v kliničnem pregledu,

- stanje mehkih struktur, ki ga opisuje diagnostični UZ ne ustreza obsežnosti in vrsti simptomov, ki jih najdem pri kliničnem pregledu

Fizioterapevtska hipoteza:

Bolečina v sprednjem delu ramenskega sklepa, ki je nastala po padcu na ramo z močno bolečino in omejitvijo gibljivosti zlasti fleksije in abdukcije ter nebolečo in popolno pasivno gibljivostjo.

Gospodu predlagam, da opravi RTG slikanje poškodovanega ramenskega sklepa, ki pokaže frakturo tuberculus maior brez dislokacije.

Zadovoljen pacient, zadovoljen fizioterapevt!