Bolečina v križu - zakaj boli?

Bolečina v križu je v svetu eden najbolj pogostih simptomov, ki privedejo v delovno nezmožnost. Pogostnost raste s starostjo in je močno povezana z neaktivnostjo, pri starostnikih tudi s spremljajočimi obolenji ali boleznimi, s padci in splošno slabostjo. V zadnjem času je opazno zvečanje pojavnosti med mladimi. Vzroke lahko iščemo v načinu življenja, ki zahteva veliko sedenja oziroma neaktivnosti na eni strani in prekomernemu obremenjevanju na drugi strani. Številne raziskave potrjujejo, da težave v mišično-skeletnem sistemu nastanejo zato, ker naše telo ni bilo pripravljeno na zadano obremenitev.
Poznavanje in razumevanje problema, bolečine v križu, sta ključnega pomena v procesu rehabilitacije.
Bolečina v križu ni specifična bolezen, je simptom, ki izvira iz različnih struktur v spodnjem delu hrbtenice (vretenc, medvretenčnih ploščic, vezi, sklepov in obsklepnih struktur, mišic…) Vzrok so lahko poškodbe, vnetja ali, bolj pogosto, degenerativna obolenja. Izžarevanje bolečine v ledveni del pa lahko sprožajo tudi bolezni organov v trebušni votlini ( visceralna bolečina)
To kompleksno stanje združuje nociceptivne ( bolečinske), senzorne ( čutne) in emocionalne (čustvene) izkušnje, ki lahko variirajo med ljudmi.
Vsaka bolečina je normalen odziv na dražljaj, ki ga naši možgani prepoznajo kot nevarnost. Vendar pa jakost bolečine , ki jo doživljamo ni nujno v sorazmerju z stopnjo prizadetosti tkiva. Pogosto radiološki izvidi ne pokažejo velikih sprememb v tkivu , kljub temu, da je simptomatika lahko zelo huda.

Kako in zakaj boli?
Ko vzdražnost v živčnem nevronu doseže kritičen nivo, se sprožijo kemični procesi, ki omogočijo prenos sporočila v možgane. Ti producirajo bolečino samo, če se odločijo, da smo v nevarnosti in po potrebi aktivirajo tiste sisteme ( predvsem simpatični živčni sistem), ki nas varujejo.
Če bolečina vztraja postane naš alarmni sistem vse bolj občutljiv, pošilja vse več dražljajev v obrambne mehanizme, ti so čedalje bolj aktivni.
Na problem začnejo vplivati tudi naša razmišljanja in prepričanja. Pojavita se strah in anksioznost, ki lahko močno spremenita tudi vključevanje v socialno okolje.
Bolečina torej nastane kot obrambni mehanizem. Kadar traja dlje časa, pa lahko postane naš vodnik, podredimo ji svoja razmišljanja in popolnoma spremenimo način življenja.

Moderni model obravnave bolnikov z bolečino se ne ozira le na zdravljenje prizadetih struktur, pač pa sloni na biopsihosocialnem modelu razmišljanja.
Fizioterapevti smo sposobni s specialnimi znanji, ki sledijo svetovnim smernicam, zelo kompleksno obravnavati bolnike z bolečino v križu.
Tako bo fizioterapevt na začetku procesa zdravljenja opravil fizioterapevtski pregled, ki vključuje anamnezo, oceno stopnje bolečine, aktivne gibljivosti, mišične moči, motnje zaznavanja občutka in refleksov, itd. Poskušal bo ugotoviti katere strukture so prizadete, kako reagira bolnik na svoje stanje in kako ga nastala situacija omejuje pri vsakodnevnih aktivnostih. Pregled vodi k postavljanju fizioterapevtske diagnoze. Bolnika povabimo k sodelovanju in skupaj postavimo jasen cilj, ki je usmerjen predvsem v izboljšanje omejene funkcije.
Uporabljamo različne metode in tehnike s katerimi vplivamo na bolečino in druge simptome. V nekaterih primerih je morda potreben počitek, včasih pripravimo program specifičnih vaj, ki so individualno prilagojene, skoraj vedno pa želimo, da poskuša bolnik počasi vplivati na svoje slabe navade.
Zelo pomembno vlogo pa imamo fizioterapevti pri edukaciji. Bolniku z bolečino v križu bomo pojasnili svoje ugotovitve, posredovali mu bomo dovolj informacij o tem kaj se dogaja v telesu, ga seznanili z načinom obravnave , ki jo bomo izbrali v njegovem primeru in mu pokazali načine, kako si lahko pomaga sam.
Razumevanje in poznavanje situacije bosta zmanjšala strah, ki je povezan z bolečino in s tem lažje ter hitreje dosegli vrnitev v njegovo delovno in socialno okolje.

pripravila: Barbara Pantar, viš.fiziot.